… Božji delec menda ali drugače povedano, znanstvenikom v Cernu se dozdeva, da bi lahko dokazali obstoj ti. Higsovega bozona oz. najmanjši delec materije. Ker je znanje fizike osnovnih delcev večine nas na ravni osnovne šole bom na enak način poizkušal pojasniti kaj so v bistvu odkrili oz. kaj predvidevajo, da bodo odkrili. 

V antični Grčiji so nekateri Veliki misleci zagovarjali teorijo, da je vse okoli nas zgrajeno iz nekakšnih gradnikov, ki so tako majhni, da jih ne moremo ne videti niti ne več deliti (rezati ali razbiti na še manjše delce) zato so te gradnike poimenovali atomos (ne-deljiv). Vsi vemo, da že nekaj časa ni več temu tako, ker je atom sestavljen iz jedra in vsaj enega elektrona, ki šviga okoli njega. 

Velikost atoma je zelo, zelo majhna, da so si znanstveniki morali celo “izmisliti” ime za velikost 1/10,000,000,000 (ena destinka miljardinke?!) metra ali 1×10−10 m oz. 100pm (picometra). Enoto so poimenovali angstrom po švedskem fiziku iz 19.stol. Skratka atoma ne moremo videti in se sami ne moremo prepričati o njegovem obstoju zato nas pač večina verjame znanstvenikom, da atom obstaja ampak kako velik je v resnici ta atom. Če atom povečamo na velikost dvorane Stožice in si predstavljamo, da elektron vodika kot najmanjšega atoma v preiodnem sistemu elementov šviga pod obodom strehe potem je jedro (nukleon) veliko kot ena muha na sredini igrišča. Jedro je sestavljeno iz protona in nevtrona razen v naravi najpogostejšega vodika z atomskim številom 1, ki ima samo en proton in en elektron. 

Torej v Stožicah izpod stropa dvorane vidite samo “pol” muhe in miljone takšnih polmuh znanstveniki pospešujejo do skoraj svetlobne hitrosti v velikem hadronskem trkalniku 120m pod zemljo v eno in drugo stran ter opazujejo trke v dveh velikih detektorjih. Skratka te polmuhe, ki je izpod stropa dvorane s prostim očesom tako ali tako ne vidite, zatorej za vas (nas) ne obstoja rojijo ena proti s svetlobno hitrostjo, ki si jo tudi ne znate (znamo) predstavljati in se zaletavajo med sabo, da bi razpadle v kvarke (nekakšne tretjine, ki jih tudi ne vidite izpod stropa dvorane) vmes bi naj bil pa Higsov bozon, ki bi naj bil po besedah znanstvenikov najmanjši delec snovi. Recimo, da bo znanstvenikom uspelo dokazati obstoj tega Higsovega bozona ampak ali si lahko predstavljate kako se bodo čez 2.500 let naši potomci samo nasmihali, ko bodo prebirali naše sedanje teorije o fiziki osnovnih delcev, ko bodo oni te bozone delili naprej na miljone in miljone še manjših delcev.

Večina ljudi je žal naravnanih tako, da slepo zaupa samo svojim petim čutom in dokler jih kdo ne prepriča drugače verjamejo samo tistemu kar vidijo, slišijo, vonjajo, se dotikajo in okušajo. Torej dragi bralci tega bloga, ker niste še nikoli videli atoma v naravni velikosti, še manj se vam (nam) sanja kaj je kvark in kaj bi naj bil Higgsov bozon, verjemite in sledite tistemu kar je v vas samih in ko boste s časom to tudi odkrili in mogoče celo tudi našli bo zagotovo to za vas neprimerno bolj pomembno kot je bil ta dogodek iz Cerna. 

Lep pozdrav, Igor

Tale svoj prvi blog začenjam točno tam, kjer sem končal svojega zadnjega. Tisti, ki ste ga prebirali veste, da sem se oglašal samo iz Berlina in ker sem pred kratkim bil ponovno v Berlinu se mi je zdelo, da bi lahko nadaljeval svoje zapise prav z Berlinom. Za uvod sem si sposodil znameniti stavek J.F.Kenedy-ja, ki ga bomo sedaj skupaj razgradili, da boste dobili malo boljši pogled na to kar je JFK želel povedati meščanom Berlina “usodnega” 26. junija 1963 z balkona mestne hiše Schoeneberg. Vsem je znano, da je Berlin bil skoraj tri desetletja razdeljen na vzhodni in zahodni del, vmes pa je stal znameniti Berlinski zid.

Zapora Vzhodnega Berlina se je začela v nedeljo 13. avgusta 1961 ob 1. uri zjutraj, ko so vojaki Nemške demokratične republike začeli postavljati bodečo žico na sektorski meji pod nadzorom Sovjetske Zveze. Nekaj prvih dni je mesto bilo razdeljeno samo z bodežo žico in vojaki, kasneje pa so začeli postavljati berlinski zid. Kako in kaj je gradnja potekala bomo pojasnili enkrat drugič. Po skoraj 22 mesecih razdelitve je mesto obiskal tedanji ameriški predsednik JFK, ki je želel s svojo prisotnostjo izraziti podporo meščanom Zahodnega Berlina. Znano je, da je bil JFK popolni analfabet v znanju tujih jezikov, vendar je želel “presenetiti” meščane Berlina z nekaj nemškimi frazami. Svojo podporo je med drugim želel izraziti z nemško verzijo civis Romanum sum (Jaz sem rimski državljan). Pustimo sedaj tukaj ozadje tega govora, ki so mu ga pripravili trije njegovi svetovalci za nemški jezik in se osredotočimo na dejanski pomen njegovega stavka.

V osnovi Kenedy ni naredil velike napake s tem, ko je “dodal” nedoločni člen ein v besedno zvezo Ich bin Berliner! Omenjal sem, da je bilo Kenedyjevo znanje nemščine na ravni predšolskega otroka zato se je v dneh pred obiskom zelo trudil, da bi izboljšal svojo izgovorjavo. Celo nekaj ur pred nastopom je vadil v prostorih župana W.Brandta in si sam delal plonk listke s fonetično izgovorjavo določenega besedila. Pri vajah je Kenedy zahteval tudi, da mu poleg izgovorjave pomagajo tudi razumeti besede, ki jih bo izgovrajal a kot že rečeno, njegovo omejeno znanje mu je pri tem ponagajalo.

Kenedy je nastopil pred okoli 450.000 meščani Zahodnega Berlina in ves govor je bil napiflan, za nemški del pa je imel s sabo tudi plonklce. Pri pripravi plonk ceglca pa je razmišljal kot razmišlja večina ljudi – v svojem meternem jeziku in potem svoje besede prevaja v tuj jezik kar pa je nemalokrat zelo narobe. Tudi v tem primeru si je JFK na listek zapisal prevod iz angleščine; “I am a Berliner!” v “Ich bin ein Berliner!” S tem, ko je tudi v nemščini uporabil nedoločni člen ein pa je takoj spremenil pomen besede Berliner. V nemškem pogovornem jeziku velja beseda Berliner orkrajšavo za Berliner Pfankuchen (berlinski krof). Manj izobraženi ljudje so se ob tem začeli hihitati, prav tako kot bi se verjetno hihitali vsi mi ob stavku; “Ich bin ein Hamburger/Frankfurter,” ker nam je bolj ali manj jasno kaj pomeni hamburger in kaj frankfurterca. Slovninčno pravilno bi torej bilo; “Ich bin Berliner!”, vendar ta trditev ne bi ustrezala dejanskemu stanju, saj je ta izraz po besedah prof.Reinholda Amana nemenjen izključno moški osebi živeči v Berlinu in za nikogar drugega. 

Nauk te zgodbe je – think in English, če želite govoriti po angleško ali kot pravijo; “When in Rome, do as Roman do!”

 Igor

Pred vami je naša prenovljena spletna stran, ki bo od tega trenutka dalje žarela kot že dolgo ne. Zato, da bo tako bo po novem skrbela naša nova okrepitev Barbara, ki se nam je pridružila pred kratkim in katere izdelek je pred vami. Sestavni del naše predstavitve bo od danes in v prihodnje tudi moj ali bolje rečeno naš blog, kjer bomo objavljali svoje poglede na turizem in s turizmom povezane dejavnosti. Vsekakor na blogu ne bomo komentirali aktualnih političnih tem, prav tako pa naše objave ne bodo povsem “klasične”. Zamislili smo si blog s kopico uporabnih informacij, zanimivosti in lastnega videnja nekaterih dogodkov. Oglašali se vam bomo iz različnih koncev sveta, zato smo prepričani, da boste ta naš blog vzeli tudi za svojega. Vsekakor pa je naš namen, da bi vsebino bloga oblikovali čim bolj po vaši meri, zato bodo dobrodošla vsa vaša opažanja in prijazni komentarji.

Torej vabljeni, da se naročite na naše spletne vsebine, kjer bomo skupaj Odkrivali lepote sveta.

Igor Podgoršek in ekipa Atlantisa